Že ko sem bila majhna, sem zelo veliko razmišljala o temu, kje bom pristala, ko bom odrasla, kaj bom delala in kje bom živela. To so vprašanja, ki so za majhne otroke seveda še zelo nepomembna, a mene je to vse vseeno zanimalo. Vedno sem si želela živeti nekje daleč, da si lahko dokažem, da sem lahko samostojna in samozavestno.
Nekako me je vedno vleklo na Obalo, kjer bi si lahko našla neko stanovanje na Obali, neko službo in si je ustvarila družino. Seveda sem končala srednjo šolo in se odpravila na faks. Tam pa sem začela čedalje bolj aktivno spremljati stanovanje na Obali. Rekla sem si, da ko končam faks, si poiščem službo na Obali in tako tudi najdem stanovanje na Obali. Že med samim faksom samo začela raziskovati različne opcije, kje bi lahko živela in kako bi lahko živela.
Ko sem končala faks, mi je bilo tako lažje, saj sem že nekako imela nek plan. Faks sem uspešno zaključila in pričelo se je intenzivno iskanje službe, ter priprave na stanovanje na Obali. Ko sem našla službo, kar je bilo relativno hitro, sem se preselila k prijateljici, da nisem rabila se voziti iz Ljubljane na Obalo. Ker je prijateljica živela na Obali, sem se takoj spomnila nanjo. Prijateljice je privolila in za nekaj mesecev sem bila pri njej.
Potem pa sem našla primerno stanovanje na Obali za mene in komaj čakala, da se preselim tja. Ko sem se preselila V novo stanovanje na Obali, sem imela priložnost si ga urediti tako kot jaz želim. Sedaj se počutim kot doma in sem s svojo odločitvijo res zelo zadovoljna. Veliko mi je pomagalo to razmišljanja že od malih nog in na to sem zelo ponosna. Če tega takrat ne bi razmišljala, ne vem kje bi bila danes, a dvomim da tu kjer sem zdaj.…