Nekaj časa nazaj sem se pogovarjala z bratom, saj je bil v dilemi. Že nekaj časa je iskal neko študentsko delo in nikakor ni moral priti do nekega normalnega dela, kjer bi lahko veliko zaslužil in hkrati hodil tudi na faks. Problem je, da je imel na faksu res nenormalne ure in to je pomenilo, da ni moral delati niti dopoldne niti popoldne.
Potem pa je končno našel neko delo, ki se je zdelo precej zanimivo, a hkrati zelo nevarno. Šlo je za dela na višini. To je povedal tudi meni in seveda je mene takoj zaskrbelo. Rekla sem mu da zna biti to zelo nevarno delo in da ne vem, kako bo to ostali del družine sprejelo. Rekel je da je to edino delo trenutno, ki mu omogoča, da hodi tudi na faks. S tem ne bo zamudil nobene ure na faksu in hkrati bo zaslužil zelo veliko, saj dela na višini plačajo več kot neko navadno delo, saj gre tudi za zelo nevarno delo. Jaz sem rekla, da če je res stoprocentno prepričan v to, potem seveda naj začne tam delati, saj vem, kako močno potrebuje nek zaslužek. Trenutno ima tudi avto, katerega mora vzdrževati in brez denarja seveda to ne gre. Rekel je da noče prositi staršev, za to dobimo finančno pomagali, saj je že skrajni čas, da odraste in jaz sem se pri temu definitivno strinjala z njim. Dela na višini je začel takoj po najinem pogovoru tudi delati in bila sem na začetku res v skrbeh. Ko sem videla, da mu to delo dejansko leži in da res uživa in da veliko zasluži, sem se malce pomirila. Obadva sva ugotovila, da je to res primerno delo za njega in da mu omogoča to, da tudi uspešno zaključuje faks. Faks je nekaj, kar je njemu bila definitivno prioritet in želel si je to tudi končati in ravno zato si ni moral privoščiti, da bi služba vplivala na to. Dela na višini so zato bila najbolj primerno delo, ki ga je imel.…