Neko sončno nedeljo, smo se odpravili malce v hribe, saj je dobro, da se pes malce razteče, midva pa tudi se moreva na vsake toliko časa malce pretegniti in naužiti svežega zraka.
Zelo rada izbirava poti, ki niso toliko poznane, saj je tako izogneva gužvi, pes pa je lahko večinoma lahko neprestano spuščen in lahko teka vsepovprek. Tako sva si vzela malico za na pot, tudi prigrizek za psa in smo že šli na izbrano destinacijo. Tako smo pustili avto pri vaški cerkvi in se odpravili po gozdni poti. Med potjo, smo naleteli na večjo jaso, kjer pa je bila gozdarska mehanizacija zelo nazorno prikazana.
Izgledalo je, da so lastniki živeli v bližini, saj so stroje pustili kar tako, pa tudi hlodi, so bili še nekoliko sveže pripravljeni in čakajo za naslednjo obdelavo. Ampak ja, izgleda da se je tehnologija razvila tudi v tej panogi, saj gozdarska mehanizacija opravi delo veliko hitreje, kot če bi to delali vse na roke. Prav tako, je bilo videti, da se ukvarjajo z večjo obdelavo lesa, saj je bila površina z posekanimi drevesi kar velika. Me veseli, da se je gozdarska mehanizacija tudi tukaj izboljšala, saj verjamem, da so tej današnji stroji dosti bolj zmogljivejši in tako lahko zmanjšajo fizično obremenitev in tudi zmanjša same poškodbe, saj je že samo delo po sebi lahko zelo nevarno, če nisi dovolj pozoren. Prav tako, ko sem opazovala zložene hlode, zraven vse te mašinerije, se mi je zazdelo, da so najverjetneje tudi tej stroji dosti bolj natančni in precizni.
Pomislila sem tudi, da verjetno lahko z stroji omogočijo tudi bolj natančno sečnjo in posledično zmanjša škodo, ki nastane v okoliških drevesih, še posebej pa na območjih, ki so težje dostopna. Je pa vsa ta oprema najverjetneje kar velika štartna investicija.
Naenkrat se nama je približal črn pes, in pa starejši moški, za katerega pa sem bila sigurna, da bo šel h gozdarski mehanizaciji, tako da smo se pozdravili, izmenjali par besed ter se odpravili naprej.…
