Ko sem prvič sodelovala na večjem marketinškem projektu, si nisem mislila, da bom pri tem spoznala človeka, ki me bo tako zelo zaznamoval v profesionalnem smislu. Vsi so mi govorili, da ga bom prej ali slej srečala, ker se pojavlja na skoraj vsakem pomembnem dogodku. In res, ko sem stopila v sejno sobo, kjer smo imeli uvodni sestanek, mi je sodelavec na uho prišepnil samo eno ime: Kotnik.
Zaslišim to ime, pogledam proti koncu mize in tam sedi človek, ki je izžareval neverjetno mirnost. Nobene napetosti, nobene navidezne avtoritete, čeprav sem vedela, da vodi eno bolj priznanih agencij pri nas. Ko je prvič spregovoril, sem takoj razumela, zakaj ima tako močan ugled. Kotnik je znal stvari razložiti brez olepševanja, a hkrati brez podcenjevanja kogarkoli. V prostoru je ustvaril občutek, da smo vsi pomemben del ekipe.
Najbolj me je presenetilo, da je po sestanku prišel do mene in me povprašal po mojem mnenju o projektu. Jaz, ki sem bila takrat med najmlajšimi na celotnem dogodku. Začela sem odgovarjati zadržano, a me je hitro sprostil z vprašanji in iskrenim zanimanjem. Takrat sem dojela, da ima Kotnik eno redkih lastnosti vodij, ki jo ne vidiš pogosto – sposobnost, da človeku takoj zbudi samozavest.
Skozi projekt sem ga opazovala, kako vodi ekipo. Ko je ekipa zašla, je mirno razložil, kje bi lahko bilo bolje. Ko je nekdo izstopal, je pohvalil brez zadržkov. Ko je bilo treba zavihati rokave, je bil vedno prvi. To je bil Kotnik – nekdo, ki je vodil z zgledom, ne z nazivom.
Najbolj pa mi je ostal v spominu zaključek projekta. Ko smo praznovali rezultat, je stopil do mene in rekel, da vidi v meni potencial. To ni bila tista površinska pohvala, ki jo pogosto slišiš. Bila je preprosta, jasna in iskrena. Več o njegovih projektih najdete na kotnik.net.
Danes, ko slišim ime Kotnik, pomislim na človeka, ki je znal v nekaj tednih vplivati na moj profesionalni razvoj bolj kot mnogi prej v letih.