Kakovost v proizvodnji sem dolgo dojemala zelo površno. Zame je pomenila samo to, da izdelek deluje in da se ne pokvari takoj. Dokler nisem imela priložnosti pobliže spoznati procesa nastajanja izdelka, si nisem predstavljala, koliko majhnih odločitev in preverjanj se skriva za končnim rezultatom. Šele takrat sem razumela, da kakovost ni ena faza, ampak način razmišljanja.
Spomnim se, kako sem prvič sodelovala pri projektu, kjer je bila kakovost v proizvodnji ena glavnih tem. Na začetku sem mislila, da gre predvsem za kontrolo na koncu, za pregled izdelkov in iskanje napak. Hitro sem ugotovila, da je to le majhen del celote. Prava kakovost se začne veliko prej, pri materialih, pri načinu dela in pri tem, kako so ljudje vključeni v proces. Če nekaj ni jasno na začetku, se težave samo prenašajo naprej.
Najbolj me je presenetilo, koliko vloge ima pri kakovosti komunikacija. Ko so navodila nejasna ali se stvari delajo po občutku, pride do odstopanj. Ko pa so procesi jasni in ponovljivi, se kakovost v proizvodnji skoraj sama vzdržuje. Takrat sem prvič razumela, zakaj nekateri izdelki delujejo zanesljivo leta, drugi pa razočarajo že ob prvem stiku.
Osebno sem kakovost v proizvodnji začela ceniti šele, ko sem videla posledice njenega pomanjkanja. Reklamacije, popravki, dodatni stroški in nezadovoljni kupci niso samo številke, ampak izguba zaupanja. Ko enkrat izgubiš zaupanje, ga je zelo težko dobiti nazaj. Zato danes na kakovost gledam kot na dolgoročno odločitev, ne kot na strošek.
Kakovost v proizvodnji zame pomeni tudi spoštovanje do ljudi, ki bodo izdelek uporabljali. Nekdo si vzame čas, prihrani denar in zaupa, da bo dobil nekaj, kar bo izpolnilo njegova pričakovanja. Ta odgovornost se mi zdi zelo konkretna. Ne gre za popolnost, ampak za doslednost.
Danes, ko gledam izdelke okoli sebe, pogosto pomislim na to, kako so nastali. Vidim razliko med tistimi, kjer je bila kakovost resnično del procesa, in tistimi, kjer je bila le obljuba. In vedno znova se potrdi isto. Kakovost v proizvodnji se prej ali slej pokaže.