Bil je običajen jesenski dan. Vremenoslovci so napovedovali obilne padavine po celotni državi. Nihče pa ni pričakoval, da bodo padavine povzročile pravo katastrofo.
Že po nekaj urah, ko je začelo močno deževati in se je gladina bližnje reke začela nevarno dvigovati smo slutili, da se obeta nekaj hudega. Proti večeru so ulice že postale potoki, voda pa se je z neverjetno hitrostjo bližala hišam. Očetova hiša je bila na najnižjem delu naselja, zato je bila še posebej izpostavljena. Ko smo opazili, da se boda približuje garaži, smo skušali rešiti kar se je dalo. Dvignili smo orodje, prestavili škatle s spominki in iz garaže odpeljali avto. Še pravočasno. Že v naslednjem trenutku je voda z vso svojo silo butnila v garažna vrata, jih zvila in odprla pot vodi naravnost v notranjost hiše. Val blatne vode je v trenutku uničil vse kar je bilo notri, kar ni uspelo umakniti. Naslednje jutro, ko je voda začela počasi odtekati, smo lahko šele videli škodo, ki jo je naredila deroča voda. Garažna vrata so bila popolnoma uničena, celo kovinski okvir je bil ukrivljen, mehanizem za dvigovanje pa neuporaben. Stene garaže so bile blatne, pohištvo pa je bilo uničeno od vlage. Še dobro, da smo uspeli umakniti večino stvari. Oče pa je kljub temu ostal miren in priseben.
Vse je imel zavarovano, k sreči. Zavarovalniški agent je še isti dan prišel in ocenil škodo. Povedal je, da bo zavarovalnica krila vse stroške obnove garaže, vključena so bila tudi nova garažna vrata. Čez nekaj dni je oče dobil izplačano zavarovalnino. Nova garažna vrata so bila že izbrana, čakali smo na montažo. Medtem pa smo sanirali stene garaže. Nova garažna vrata bodo bolj vzdržljiva in tudi vodoodporna, narejena iz posebnih materialov, ki zadržujejo vodo.
Ko so delavci že takoj naslednji teden namestili nova vrata, smo si končno lahko oddahnili. Hiša je bila spet zaščitena, oče pa je bil zadovoljen.…